Čudo ili sistem – što napravija tie, a što ni nedostiga nam – Vilma Markovska

za Mali igrači pišuva Vilma Markovska

Vo denovite koga za site pari uživam, a veruvam i vie, sledejki gi nastanite na ovogodišniot Roland Garros, ne možam a da ne gi sostavam vpečatocite vo tekst koj gi sublimira site moi stavovi, veruvanja i znaenja vo edna vistina koja denovive dobiva i svoja svetsko vidliva potvrda. Dodeka edni se čudat kako toa Italija ima tri teniseri megju najdobrite 8, a patem toa ne se Siner i Museti, siguren finalist za najavenoto nedelno maško finale, pa možebi i pobednik (koj povtorno nema da e Siner), drugi dobivaat potvrda deka Italija ne sozdava prikazna za eden šampion, tuku sistem koj so godini sozdava uslovi šampionite da se pojavuvaat.

Dve decenii transformacija na nacionalnata federacija…

Vo poslednite dve decenii, Italijanskata teniska federacija napravi seriozna transformacija. Namesto da se obiduva da gi centralizira najdobrite igrači vo eden nacionalen centar, taa se nasoči kon zajaknuvanje na klubovite, poddrška na lokalnite treneri i sozdavanje široka mreža na regionalni centri. Idejata beše ednostavna: talentot ne mora da se preseli vo federacijata za da bide razvien, tuku federacijata treba da mu pomogne tamu kade što raste.

Masovna organizacija na turniri i promena na pristapot kon tradicionalnata podloga na teniskite tereni…

Istovremeno, Italija investiraše vo masovna organizacija na turniri. Denes mladite italijanski igrači možat da odigraat desetici nacionalni, ITF i Challenger turniri bez da ja napuštat zemjata. So toa se namaluvaat trošocite, a se zgolemuva brojot na natprevari – najvažniot element vo razvojot na eden teniser.

Sistemskata promenata na pristapot kon tradicionalnata podloga, zemja isto taka predizvika razvoj na igrači konkurentni na site podlogi na koi se igra na svetsko nivo.

Siner e proizvod na sistemot, a ne pričina za negoviot uspeh

Možebi najgolemata sila na italijanskiot model e što ne se potpira na eden igrač. Pokraj Janik Siner, Italija raspolaga so cela generacija vrvni teniseri i teniserki. Toa e pokazatel deka sistemot proizveduva kontinuitet, a ne slučajni isključoci.

Italijanskiot model na razvoj može da se rasčlenuva, analizira i tumači so denovi, no považno od toa e da se uvidi i osvesti sostojbata na makedonskiot tenis. Tamu kade sonceto večno sjae, a lugjeto so godini očekuvaat čudoto da ni se sluči bez vizija, strategija i plan za razvoj. Kakva e sostojbata kaj nas?

Italija planira generacii. Malite zemji često planiraat od talent do talent.

Vo sporedba so italijanskiot, makedonskiot tenis funkcionira vo značitelno poinakvi uslovi. Brojot na aktivni natprevaruvači e mal, a najgolemiot del od razvojot se potpira na interesot i entuzijazmot na poedinečni klubovi, treneri i roditeli. Iako postojat kvalitetni klubovi i poedinci koi so godini rabotat posveteno, sistemskata poddrška e ograničena i bi rekla korumpirano koristoljubiva.

Tamu kade što ima povekje možnosti ima i povekje šampioni.

Dopolnitelen predizvik pretstavuva i turnirskata struktura. Za razlika od Italija, kade što mladite igrači možat da steknuvaat iskustvo i poeni vo domašni uslovi, makedonskite teniseri mnogu rano se prinudeni da patuvaat vo sosednite zemji i niz Evropa za da go prodolžat svojot razvoj. Toa znači pogolemi finansiski trošoci i dopolnitelen tovar za semejstvata.

Talentot e važen. Sistemot odlučuva kolku daleku kje stigne.

Dodeka so godini nanazad vo makedonskiot tenis važeše „ima hardver (teniska infrastruktura), nema softver (teniski programi), barem vo Skopje, denes i toa se doveduva vo prašanje. Cenata na teniskite termini vo poslednite godini vrtoglavo raste i veruvale ili ne denešnite generacii vo Skopje igraat na najskapo plateni tereni so nesoodveten kvalitet vo regionot. Golem broj se zapuštaat, rušat ili pretvoraat vo padel tereni. Tamu kade so deceni nemalo uslovi, gi nema i denes, a za zimskata sezona i da ne zboruvame.

Vo Italija šampionite se proizvod na ekosistemot. Vo Makedonija često se proizvod na individualna žrtva.

Razlikata se čuvstvuva i vo edukacijata na trenerite. Vo Italija taa e kontinuiran proces poddržan od federacijata, dodeka vo Makedonija kvalitetot najčesto zavisi od individualnata inicijativa na trenerite i klubovite. Licenciranjeto na treneri e prikazna za sebe, zatoa što toa povekje nalikuva na prodavnica na licenci, uslovuvanje za rabota preku kriteriumi koi ne se vo funkcija na razvojniot i nacionalniot tenis. Nacionalnata federacija so godini se fali so brojot na licencirani treneri koi za žal ne možat da se vidat na teniskite tereni vo svojot raboten ambient.

Ne e dovolno da imaš talentirani deca. Treba da imaš sistem što nema da gi izgubi.

Sepak, bi bilo pogrešno da se tvrdi deka Makedonija nema potencijal. Naprotiv, talent otsekogaš postoel. Ona što nedostiga e poširoka baza, повеḱe turniri, pogolema poddrška za trenerite i dolgoročna strategija koja nema da zavisi od poedinci ili od rakovodstvata na nacionalnata federacija što se menuvaat so tekot na vremeto. Se so cel, da ne se potvrdi onaa vistina na Miško Markovski kažana pred 20 godini, vo koja ne veruvav so godini, no sega za žal pomisluvam i deka e točna – „Vilma pa što se baviš ti so razvoj i sistem, koga vo Makedonija od sekogaš i sekogaš kje igraat 8 lugje tenis“.

Golemite rezultati se posledica na mnogu mali pravilni odluki doneseni so godini.

I za kraj da ne propadneme pod dnoto, da ne prodolžime so godini da go gasime detskiot šampionski sjaj vo očiete na onie koi se vljubile vo ovaa naša, italijanska i svetska, ednostavna, sovršena igra so topka, se prašuvam što i dali može nešto da naučime od italijanskiot primer. Suštinata ne e kako da se sozdade „edno ime“ ili sledniot svetski šampion. Glavnata lekcija e kako da se sozdade sredina vo koja sekoja generacija ḱe ima možnost da proizvede повеḱe kvalitetni igrači.

Šampionite inspiriraat. Sistemite sozdavaat novi šampioni.

I za kraj, vo edna rečenica. Italija izgradi sistem što sozdava šampioni, a Makedonija se ušte vo golema mera se potpira na šampionite za da go održuva blediot, nekonstruktiven i neproduktiven sistem so mnogu propusti i dupki.

Italija ne go čeka sledniot Siner, taa sozdava uslovi za slednite deset.